Akademski SEO (s poudarkom na Google Učenjaku)

V zadnjih letih je optimizacija spletnih vsebin za iskalnike (search engine optimization, SEO) prodrla tudi v znanost, natančneje v akademske iskalnike, kot so PubMed, Scopus in Google Učenjak. Namen optimizacije znanstvenih člankov za splet je, da bi se izboljšal njihov položaj na seznamu iskalnih zadetkov. Kot povsod drugod na spletu bodo namreč najbolj brani (in verjetno citirani) članki z vrha seznama zadetkov. Obstaja nekaj preprostih trikov, s katerimi je mogoče povečati verjetnost, da bodo znanstveni članki kotirali visoko med iskalnimi zadetki.

Kaj točno je akademski SEO?

Akademski SEO je podvrst SEO, ki se osredotoča na optimizacijo znanstvenih publikacij za akademske podatkovne baze in brskalnike. Ustrezen SEO brskalnikom olajša obiskovanje in indeksiranje znanstvene literature. Optimizirani znanstveni članki tudi kotirajo višje na seznamu iskalnih zadetkov kot neoptimizirani. Enako kot pri običajnih brskalnikih bo zadetke z vrha seznama prebralo več ljudi kot tiste pri dnu oz. na drugi, tretji strani itd. V znanosti se to prevede v višje število citatov, višji ugled in boljše karierne možnosti.

Vendar pa se akademski SEO od običajnega razlikuje v nekaj ključnih vidikih. Medtem ko je Google vodilni svetovni brskalnik, med znanstvenimi brskalniki nobeden nima monopola, a tudi Google Učenjak ga počasi prevzema. Različni akademski brskalniki uporabljajo različne razvrščevalne algoritme, kar oteži SEO. Samo nekaj akademskih brskalnikov (npr. Scirus in Google Učenjak) sodeluje z založniki in indeksira njihove baze podatkov. Večina znanstvene literature zato ni indeksirana oz. dostopna in tvori t.i. “nevidni akademski splet“. Nenazadnje je večina znanstvenih člankov, z izjemo tistih v odprtem dostopu, skrita za plačilnimi zidovi. Brskalniki večinoma indeksirajo le njihove naslove in povzetke, ki morajo zato biti v središču akademskega SEO.

Kako Google Učenjak razvršča iskalne zadetke v primerjavi z Googlom?

Google trdi, da Google Učenjak razvršča dokumente “tako kot raziskovalci.” Domnevno upošteva vsebino dokumentov, znanstveno revijo, avtorje ter število in starost citatov. V resnici o tem obstaja zelo malo empiričnih podatkov; znano pa je, da je algoritem Google Učenjaka preprostejši od Googlovega. Zato je tudi akademski SEO bolj specifičen od splošnega.

Leta 2009 so raziskovalci z UC Berkeley izvedli prvo raziskavo o tem, kako deluje algoritem Google Učenjaka. Odkrili so, da so najpomembnejši dejavniki, ki vplivajo na razvrščanje iskalnih zadetkov, relevantnost, število citatov, imena avtorjev ter naslovi publikacij. Relevantnost se v tem kontekstu nanaša na ujemanje med iskalnimi izrazi in ključnimi besedami v dokumentu. Raziskava je namreč pokazala, da Google Učenjak ne prepoznava sopomenk. Prav tako ne prepoznava slik in tabel v obliki rastrskih grafik, medtem ko indeksira besedilo v vektorskih grafikah.

V nasprotju z Googlom ima število ključnih besed v dokumentu le malo vpliva na njegov položaj v Google Učenjaku. Namesto tega sta najpomembnejša dejavnika naslov publikacije in ime revije. Dokumenti, ki v naslovu vsebujejo iskalno zahtevo, se med iskalnimi zadetki uvrščajo višje kot tisti brez nje. Prav tako se višje uvrščajo dokumenti s krajšimi naslovi. Če se iskalna zahteva ujema z imenom revije, bo ta zadetek prikazan pri vrhu iskalnih rezultatov – ne glede na to, ali je ključna beseda prisotna tudi v naslovu in povzetku ali ne.

Nedavna študija španske Univerze Pompeu Fabra je pokazala, da je najpomembnejši zunanji (off-page) dejavnik v Google Učenjaku število prejetih citatov. Raziskovalci so zaobšli iskanje s ključnimi besedami tako, da so iskali po poljih “objavljeno v”, “avtor”, “datum” in “navedeno v”. Vrstni red rezultatov se je skoraj popolnoma ujemal z vrstnim redom po številu citatov (korelacijski koeficient je bil >0,9). To pomeni, da na vrstni red rezultatov najbolj vplivata avtorjev ugled in znanstvena vplivnost. Vpliv drugih zunanjih dejavnikov na akademski SEO, kot so prihajajoče povezave (backlinks), promet, CTR in signali s socialnih omrežij, pa zaenkrat še ni znan.

Splošni principi akademskega SEO za Google Učenjak

Trenutno dostopne raziskave so razkrile nekaj strategij za akademski SEO, s katerimi je mogoče izboljšati uvrstitev znanstvenih člankov med iskalnimi zadetki v Google Učenjaku.

1. Naslov

Vaš naslov naj bo kratek in opisen. Vsebuje naj 1–2 ključni besedi ali besedni zvezi, ki sta povezani z vašo temo. Ključne besede naj se pojavijo v prvih 65 znakih naslova.

2. Povzetek

Poleg vseh ostalih nasvetov za pisanje dobrih povzetkov poskusite v povzetek vključiti primerne besede in besedne zveze iz vašega članka. Poskušajte si zamisliti 2–4 besede dolgo besedno zvezo, ki jo bodo iskali znanstveniki, ki bi jih zanimal vaš članek. Kakšno idejo lahko dobite tudi s pomočjo Googlovih orodij Google Trends in Google Keyword Planner.

V primeru znanstvenih člankov iskalniki namesto opisa spletne strani (meta description) običajno prikažejo prva dva stavka zadetka, zato poskrbite, da se bo vaš povzetek začel z bistvenimi ključnimi besedami in besednimi zvezami. Ključne besede in besedne zveze v povzetku ponovite 3- do 6-krat, a spontano in v kontekstu. Glavni namen vašega povzetka je še vedno jasna in jedrnata predstavitev vaših raziskovalnih rezultatov.

3. Ključne besede

Kjerkoli uporabljate ključne besede, naj bodo te primerne in relevantne za raziskovalno področje. V polje, namenjeno ključnim besedam, jih navedite najmanj 5; vedno jih vključite tudi v naslov in povzetek. Ključne besede niso pomembne samo za akademski SEO, pač pa jih uporabljajo tudi ponudniki znanstvenega indeksiranja za označevanje raziskovalnih vsebin (npr. COBISS).

4. Pa še nekaj namigov

  • Ključne besede vključite v naslov (1–2), povzetek (3–6) ter polje za ključne besede (5–7). Ne pozabite, da so v vlogi ključnih besed lahko tako posamezne besede kot besedne zveze. Zaželeno je, da uporabljate sopomenke.
  • Vključite ključne besede v podnaslove vašega članka. Na ta način boste »obvestili« iskalnike o strukturi in vsebini vašega članka. Če je članek objavljen v odprtem dostopu, jih vključite tudi v besedilo.
  • Ključne besede naj bodo v članku razporejene »naravno« in v primernem kontekstu. Iskalniki kaznujejo pretirano ponavljanje ključnih besed (keyword stuffing) in lahko posledično de-indeksirajo vaš članek.
  • Bodite konsistentni pri navajanju imen ter začetnic avtorjev. Poskrbite, da boste v vseh publikacijah (člankih, monografijah, konferenčnih povzetkih …) imena avtorjev zapisovali enako.
  • Kjer je mogoče, uporabite vektorske grafike namesto rastrskih.
  • Ne pozabite citirati svojih preteklih publikacij ter publikacij soavtorjev. Citiranje preteklih del bo vplivalo na to, kako bodo brskalniki indeksirali vaš trenutni članek.
  • V samoarhiviranih avtorskih kopijah (zeleni odprti dostop) v formatu PDF uredite metapodatke (za članke za plačilnim zidom to naredijo založniki). Kaj so metapodatki in kako to storite, si lahko preberete v mojem prejšnjem prispevku.
  • Več o učinkoviti uporabi Google Učenjaka si lahko preberete tukaj.

[Nazadnje spremenjeno: 2. 3. 2019]

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.