Metapodatki v znanstvenih člankih – zakaj so pomembni?

Metapodatki (metadata) so »podatki o podatkih«, v primeru znanstvenih člankov pa gre običajno za podatke o njihovih avtorjih, znanstveni reviji ter ključnih informacijah o besedilu (naslov, ključne besede). Lahko gre tudi za kaj drugega, npr. podatke o vključenih multimedijskih vsebinah in še čem. Metapodatki so pomembni za strojno branje besedil ter njihovo indeksiranje v brskalnikih. Česar ni mogoče najti s pomočjo svetovnega spleta, praktično ne obstaja, kar je bil povod za nastanek koncepta »nevidnega akademskega spleta«. Ker v akademski sferi velja načelo vidnost → citiranost → vpliv, je zelo pomembno, da zagotovimo čim boljšo vidnost svojih del.

Metapodatki so pomembni pri samoarhiviranju znanstvenih člankov (zeleni odprti dostop)

Zeleni odprti dostop je oblika odprtega založništva, pri katerem se v javno dostopne baze (institucionalne repozitorije, osebne spletne strani, ResearchGate, Academia.edu ipd.) shranjujejo oz. samoarhivirajo različice znanstvenih člankov iz recenzijskega procesa, torej izpred objave. Samoarhivirane (self-archived) različice znanstvenih člankov so običajno avtorski tipkopisi brez založniškega oblikovanja, kar pomeni, da ne vsebujejo metapodatkov o datoteki, saj le-te med procesom objave uredi založnik. To nadalje pomeni, da takšne različice znanstvenih člankov ne vsebujejo vseh podatkov, ki bi pomagali k boljšemu indeksiranju v brskalnikih in ki bi uporabnike obvestile o morebitnih omejitvah uporabe.

Kako Google indeksira datoteke PDF

Google indeksira datoteke PDF od leta 2001 in jih v iskalnih rezultatih označi s posebno značko (glejte spodnjo sliko). Obstajajo posebna pravila SEO samo za ta format. Eden najpomembnejših signalov za Google je naslov (to sicer velja tudi za spletne strani), kar pomeni, da za objavo na spletu imena datotek, kot so »xyz2019«, s katerimi skrajšujemo datotečne poti na trdem disku, verjetno niso najboljša izbira. Na svojem uradnem blogu Google tudi pravi:

»Naslov, ki ga bomo prikazali, določimo s pomočjo dveh glavnih elementov: metapodatkov o naslovu znotraj datoteke ter sidrnem besedilu povezav, ki vodijo do datoteke PDF. Da bi našim algoritmom poslali jasen signal o tem, kateri naslov je primeren, priporočamo, da posodobite oboje.«

Iz iskalnih rezultatov je razvidno, da Google ni edini, ki prepoznava format PDF. Med PDF in, recimo, .doc/.docx, očitno loči tudi ResearchGate. Ni pa mi znano, kako to vpliva na položaj dokumenta med iskalnimi zadetki.

Googlova značka za datoteke PDF v rezultatih iskanja

Kako metapodatke v znanstvenih člankih urejajo založniki

Poglejmo si to na konkretnem primeru. Leta 2016 sem objavila znanstveni članek v reviji Journal of Insect Physiology.

Tea Romih Journal of Insect Physiology 2016

Založnik je v PDF datoteko končne različice članka kot metapodatke zapisal naslov članka, avtorje, podatke o reviji (naslov, letnik, številko), leto objave, DOI in ključne besede. Označil je tudi, da je članek avtorskopravno zavarovan.

metapodatki Tea Romih Journal of Insect Physiology

Te podatke je mogoče vnesti v vsako datoteko PDF. V samoarhivirani avtorski tipkopis je tako mogoče vnesti DOI založniške različice članka, hkrati pa ga zaščititi z eno izmed licenc Creative Commons (npr. CC BY ali CC BY–ND). Za izboljšanje vidnosti lahko vnesemo metapodatke tudi v različnih jezikih.

Kako metapodatke v datotekah PDF uredimo sami

Za urejanje metapodatkov v datotekah PDF potrebujemo urejevalnik dokumentov PDF, ki podpira format XMP. Sicer obstajajo različne možnosti, vključno s spletnimi, a zlati standard na tem področju je še vedno plačljivi Adobe Acrobat Pro DC. Običajni bralniki datotek PDF (vključno z Adobe Acrobat Reader DC) omogočajo zgolj ogled metapodatkov. Do urejanja metapodatkov dostopamo preko poti Datoteka → Lastnosti dokumenta.

[Nazadnje spremenjeno: 5. 2. 2019]

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.