Google Učenjak – poznate vse njegove funkcije?

Še do nedavnega je veljalo, da ima Google Učenjak – v nasprotju z Googlom – na področju akademskih brskalnikov in bibliografskih podatkovnih baz precej konkurence in da ni monopolist. Vendar pa je nedavna raziskava pokazala, da je bila velikost Google Učenjaka do sedaj močno podcenjena (vsaj za 50 %). Po najnovejših ocenah je Google Učenjak s 389 milijoni indeksiranih dokumentov daleč najobsežnejši akademski brskalnik. Tesno za petami sta mu sicer WorldWideScience in ProQuest, vsak s po približno 300 milijoni indeksiranih dokumentov. Po drugi strani pa bolj znana Scopus (Elsevier) in Web of Science (Clarivate Analytics, nekdaj Thomson Reuters) indeksirata le po približno 60 milijonov dokumentov.

Če bo tudi Google Učenjak šel po poti Googla in prevzel primat nad bibliografskimi podatkovnimi bazami, je koristno, da se čim prej seznanimo z vsemi orodji in funkcijami, ki nam jih ponuja. Če po bibliografskih podatkovnih bazah iščemo z Google Učenjakom, imamo pač največjo verjetnost, da bomo našli, kar želimo. O tem, kako Google Učenjak razvršča znanstvene članke, si lahko preberete v enem mojih prejšnjih člankov.

Člani nekaterih slovenskih knjižnic lahko preko Google Učenjaka dostopajo do plačljivih znanstvenih virov

Google Učenjak je vključen v storitev Nacionalne univerzitetne knjižnice (NUK), imenovano Mrežnik. Kot piše na Mrežnikovi spletni strani:

Mrežnik je portal več kot 200 izbranih elektronskih informacijskih virov, ki so namenjeni iskanju znanstvene, strokovne in študijske literature. Prosto in odprto dostopni viri so na voljo vsem obiskovalcem portala, licenčni pa izven prostorov knjižnic (prek oddaljenega dostopa) le članom knjižnic Univerze v Ljubljani, CTK in NUK po predhodni prijavi. Nekateri licenčni viri so na omenjeni način dostopni le študentom in osebju UL. Viri, do katerih je možen oddaljen dostop in pogoji dostopa, so zbrani na posebnem seznamu.

Če ste torej včlanjeni v NUK, CTK in/ali katero od knjižnic UL, lahko pri knjižničarjih zaprosite za kodo, ki vam bo omogočala oddaljeni dostop do virov, ki vam pripadajo glede na vaš status. Preko računalnikov v prostorih navedenih knjižnic pa seveda lahko prosto dostopate do vseh virov, na katere so te knjižnice naročene.

Sistem Univerzitetne knjižnice Maribor je nekoliko drugačen. Kot je opisano na njihovi spletni strani, je v nastavitvah Google Učenjaka potrebno posebej izbrati povezavo do knjižnice UM, da lahko dostopamo do virov, na katere je knjižnica naročena. Tudi knjižnica UM omogoča oddaljeni dostop, tako da lahko do plačljivih znanstvenih virov dostopate kar od doma.

Google Učenjak omogoča koristne oblike naprednega iskanja

Pri zadnji slogovni posodobitvi Google Učenjaka je Google možnost naprednega iskanja skril v stranski meni, zato se moramo nekoliko potruditi, da pridemo do nje. Najprej moramo klikniti na gumbek v zgornjem levem kotu.

prva stran Google Učenjaka

Odpre se nam stranski meni, kjer lahko izberemo možnost naprednega iskanja.

stranski meni Google Učenjaka

Možnosti naprednega iskanja izgledajo takole:

napredno iskanje po Google Učenjaku

Kot si lahko preberete v mojem prejšnjem članku, Google Učenjak ne prepoznava sopomenk, višje pa razvršča zadetke, ki vsebujejo ključne besede v naslovu ali imenu revije. Zato je zelo koristno uporabljati napredno iskanje, saj lahko do neke mere vplivamo na to, da bomo res dobili zadetke, ki so za nas relevantni.

Več o primerjavi med iskanjem z Googlom in Cobiss/OPAC si lahko preberete v predstavitvi Tomaža Beštra iz Centra za informacijske storitve NUK (prosojnice 18–21).

Google Učenjak nam predlaga zadetke, ki bi za nas lahko bili relevantni

In to na kar tri različne načine. Prva dva vidimo takoj pod zadetki v Google Učenjaku, in sicer lahko dostopamo do člankov, ki citirajo iskani članek, ter iskanemu članku sorodne publikacije. Po mojih osebnih izkušnjah se prva možnost obnese bolje kot druga, ki je nekoliko podobna Googlovemu “Kliku na srečo”. Google ne razkriva, kakšen algoritem uporablja za določanje “sorodnih člankov” v Google Učenjaku.

predlogi Google Učenjaka

Kot izpostavljajo pri Editage Insights, je ogled člankov, ki citirajo iskani članek, uporabna strategija, da ugotovimo, kako drugi ljudje uporabljajo ta informacijski vir – ali ga uporabljajo v iste raziskovalne namene kot mi ali ne. Na ta način lahko najdemo nove vire informacij, hkrati pa še pred branjem članka ugotovimo, ali je za nas relevanten.

Tretji način deluje samo, če imamo v Google Učenjaku ustvarjen svoj profil in smo vpisani v Googlove storitve s svojim Google računom. Takrat nam Google Učenjak na podlagi naših objav predlaga članke, ki bi nam lahko bili zanimivi. Večinoma gre za najnovejše publikacije z našega področja, Google Učenjak pa tudi navede, kdaj so bili predlagani članki objavljeni. Na ta način sem bila obveščena že o kar nekaj ključnih publikacijah, in to praktično takoj, ko so izšle. Sicer se lahko na obvestila Google Učenjaka tudi naročimo, česar pa še nisem preizkusila.

priporočila Google Učenjaka

Google Učenjak je najhitrejši način za iskanje po samoarhiviranih tipkopisih (zeleni odprti dostop)

Google Učenjak ob naslovu vsakega članka za plačilnim zidom navede, ali je na voljo tudi brezplačna, samoarhivirana različica, ter nam ponudi povezavo do nje. Išče tudi po ResearchGate in Academia.edu, kar je odlično v primerih raziskovalcev, ki jih ne poznamo in na teh znanstvenih družabnih omrežjih ne sledimo. S tem nam prihrani kar nekaj brskanja po njihovih osebnih profilih.

prosti dostop v Google Učenjaku

Mimogrede, da bi vam Google in Google Učenjak pravilno indeksirala samoarhivirane tipkopise v formatu PDF, je potrebno v datoteki urediti metapodatke. Kaj so metapodatki in kako to naredimo, si lahko preberete v mojem prejšnjem prispevku.

Google Učenjak omogoča shranjevanje člankov za poznejše branje

Do te možnosti dostopamo tako, da v stranskem meniju kliknemo možnost Moja knjižnica. Za uporabo osebne knjižnice moramo biti svojim Google računom vpisani v Googlove storitve. Članke shranimo tako, da kliknemo na zvezdico pod zadetkom.

Moja Knjižnica Google Učenjaka

Google Učenjak nam pomaga pri navajanju referenc

Če ne uporabljate posebnih urejevalnikov referenc ter vaša izbrana revija zanje ne predpisuje posebnega formata, potem si lahko pomagate z referencami, ki jih je za vas pripravil Google Učenjak. Do njih dostopate tako, da kliknete znak za narekovaje pod iskalnim zadetkom. Na ta način dostopate do reference v formatu MLA (Modern Language Association), APA (American Psychological Association) in ISO 690 (International Organization for Standardization).

formati referenc v Google Učenjaku

Nekaterim so bojda vidni tudi formati Chicago (The Chicago Manual of Style), Harvard in Vancouver (International Committee of Medical Journal Editors), toda jaz jih s svojega računalnika ne vidim. Je to morda povezano z mojo lokacijo?

Google Učenjak omogoča izvažanje referenc v različne urejevalnike

Če za shranjevanje in urejanje referenc uporabljate posebna orodja, vam Google Učenjak pomaga pri uvažanju iskalnih zadetkov v programe. Tudi to te funkcije dostopate tako, da kliknete znak za narekovaje pod iskalnim zadetkom. Google Učenjak podpira:

  • BibTeX, ki se običajno uporablja skupaj z odprtokodnim urejevalnikom besedila LaTeX;
  • EndNote (Clarivate Analytics, nekdaj Thomson Reuters);
  • RefMan, opuščeni urejevalnik Thomson Reutersa;
  • RefWorks (ProQuest LLC).

uvažanje referenc iz Google Učenjaka

Google Učenjak vam omogoča izdelavo osebnega raziskovalnega profila

Tudi za to možnost morate seveda najprej imeti Googlov račun. V Sloveniji zaradi nepogrešljive in izčrpne baze SICRIS ta možnost ni toliko popularna, vseeno pa je vredno razmisliti, ali si je profil vredno ustvariti zaradi samopromocije v tujini. Profil na Google Učenjaku namreč omogoča sprotno spremljanje števila citatov (pri čemer je treba opozoriti, da mednje šteje tudi avtocitate) ter izračun h-indeksa in indeksa i10. Če so vaše metrike dobre, vam gotovo ne more škoditi, če jih morebitnim novim sodelavcem daste na ogled. Čeprav je SICRIS na voljo tudi v angleščini, si težko predstavljam, da bi tujci spontano zašli nanj.

Google Učenjak ima seveda tudi svoje temne plati. Zanimivo in mestoma humorno kritiko, vključno z osebnimi profili, si lahko preberete tukaj.

[Nazadnje spremenjeno: 19. 2. 2019]

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.