Licence Creative Commons v znanosti

Creative Commons (slovensko ustvarjalna gmajna) je ameriška neprofitna organizacija, ki razvija sistem brezplačnih, standardiziranih avtorskopravnih licenc, s katerimi avtorji podelijo javnosti pravico do deljenja in uporabe njihovega ustvarjalnega dela pod pogoji, ki jih postavijo sami. Licence Creative Commons se v znanosti uveljavljajo v zvezi s članki, objavljenimi v zelenem ali zlatem odprtem dostopu.

Če se morda sprašujete: licence Creative Commons niso okrasek, pač pa so mednarodno veljavno avtorskopravno orodje, s katerim si avtorji pridržujejo določene pravice, ki jih v primeru kršitev lahko izterjajo na sodišču. Organizacija Creative Commons vodi evidenco takšnih sodnih odločitev, ki je na voljo tukaj. Uveljavljanje avtorskih pravic na podlagi licenc Creative Commons se razlikuje med anglo-ameriškim in kontinentalnim (našim) pravnim sistemom, kar si lahko preberete v nedavnem prispevku mag. Aleša Pogačnika za ZRCalnik.

Spekter licenc Creative Commons in njihov pomen

Za razumevanje licenc Creative Commons oziroma vseh možnih kombinacij pravic, ki jih lahko podelimo uporabnikom našega dela, se moramo najprej seznaniti z osnovnimi oznakami, in sicer:

  • CC0: “No Rights Reserved” – “Brez pridržanih pravic”

S to licenco se avtorji odpovedujejo vsem pravicam ter jih popolnoma prepustijo javni domeni, tako da lahko jih lahko drugi uporabljajo, izboljšujejo in spreminjajo brez omejitev avtorskega prava ali pravil podatkovnih baz. Nekaj primerov institucionalne rabe te licence je opisanih tukaj.

  • BY: Attribution – Priznanje avtorstva

Vse ostale licence Creative Commons zahtevajo, da uporabniki licenciranih del navedejo njihove avtorje pod pogoji, ki jih ti zahtevajo, a ne na način, iz katerega bi bilo mogoče sklepati, da avtorji promovirajo uporabnike ali njihovo delo. Če želijo uporabniki uporabiti delo brez navedbe avtorstva ali v samopromocijske namene, morajo od avtorjev za to dobiti dovoljenje.

  • SA: ShareAlike – Deljenje pod enakimi pogoji

Avtorji dovoljujejo, da uporabniki kopirajo, distibuirajo, prikazujejo in spreminjajo njihovo delo, vse dokler distibucija in spreminjanje potekata pod enakimi pogoji. Če uporabniki želijo distribuirati spremenjena dela pod drugimi pogoji, morajo od avtorjev za to dobiti dovoljenje.

  • NC: NonCommercial – Nekomercialno

Avtorji dovoljujejo, da uporabniki kopirajo, distibuirajo, prikazujejo in (razen v primeru licence Brez predelav) spreminjajo njihovo delo v kakršnekoli namene razen komercialnih. Za uporabo dela v komercialne namene morajo od avtorjev pridobiti dovoljenje.

  • ND: NoDerivatives – Brez predelav

Avtorji dovoljujejo, da uporabniki kopirajo, distibuirajo in prikazujejo samo izvorne kopije njihovega dela. Če uporabniki želijo delo spremeniti, morajo od avtorjev za to dobiti dovoljenje.

Kombinacije teh oznak omogočajo celoten spekter odprtosti, od popolnoma javne domene (CC0) do najstrožje licence CC BY-NC-ND (Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav), ki je zadnja stopnja pred zadržanjem vseh avtorskih pravic (vir slike: Wikmedia Commons, avtor: Shaddim):

spekter licenc Creative Commons

Uporaba licenc Creative Commons v znanstvenih člankih

Vprašanje uporabe licenc Creative Commons v znanstvenih člankih ni novo, je pa s septembrom 2018 pridobilo pomen v okviru pobude Načrt S. Z licencami Creative Commons je mogoče zaščititi tako članke v zlatem kot v zelenem odprtem dostopu. Poglejmo si, kako to področje urejajo nekateri založniki.

Najbolj odprti del spektra, Public Library of Science (PLOS):

PLOS odprte licence

Za primerjavo, komercialni velikan Elsevier:

Elsevier odprte licence

Javna razprava o smernicah za implementacijo Načrta S se je iztekla 8. februarja 2019, v njej pa je med nekaterimi déležniki prevladalo mnenje, da sta za publikacije, ki jih zadeva Načrt S, najustreznejši licenci

CC BY CC BY ter

CC BY-ND CC BY-ND.

Za dela, financirana z javnim denarjem, licence Nekomercialno (NC) po mnenju podpornikov Načrta S naj ne bi bile upravičljive. Licenca CC BY-ND bi morala biti omogočena zaradi pomislekov raziskovalcev s področja družboslovja in humanistike glede prevodov in izkrivljanja pomena izvornih del.

Uporaba licenc Creative Commons v samoarhiviranih tipkopisih (zeleni odprti dostop)

Dokler Načrt S še ni v polni veljavi, je potrebno upoštevati navodila založnikov, in sicer za vsako znanstveno revijo posebej. Najhitrejši način, kako jih lahko najdemo, je podatkovna baza SHERPA/RoMEO, ki trenutno vključuje 22.000 znanstvenih revij. Vseeno pa se nanjo ne moremo stoodstotno zanašati in moramo založniške pogoje preveriti še pri njih samih.

Priporočljivo je, da izbrano licenco Creative Commons v samoarhiviranem tipkopisu vnesemo med metapodatke. Kaj so metapodatki in kako je to mogoče narediti, si lahko preberete v mojem prejšnjem članku).

[Nazadnje spremenjeno: 26. 2. 2019]

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.