Kaj so altmetrike?

Pojem altmetrike so leta 2010 v svojem Manifestu o altmetrikah predlagali Jason Priem z Univerze v Severni Karolini-Chapel Hill, Dario Taraborelli iz Fundacije Wikimedia, Paul Groth s Svobodne univerze v Amsterdamu in Cameron Neylon iz britanskega Sveta za znanstvene in tehnološke zmogljivosti. Po njihovem mnenju so za presojo znanstvenega vpliva potrebna nova merila, saj tradicionalna odpovedujejo:

  • Recenzijski postopki (peer review) so počasni, ne uspejo zajeziti hiperprodukcije znanstvenih člankov, recenzenti pa ne nosijo odgovornosti za posledice svojega dela.
  • Čeprav so bibliometrijski kazalniki koristni, ne dosegajo svojega namena. Nekateri, npr. h-indeks, so še počasnejši od recenzijskih postopkov, saj lahko od objave članka do prvega citata mine tudi več let. Nekatera dela, čeprav vplivna, so lahko le redko citirana.
  • Faktor vpliva (impact factor), ki odraža povprečno število citatov na članek v neki znanstveni reviji, se pogosto napačno interpretira kot merilo vpliva posameznih znanstvenih člankov. Natančne podrobnosti izračuna faktorja vpliva so poslovna skrivnost, relativno preprosto pa ga je tudi zmanipulirati.

Altmetrike – dopolnilo recenzijam ter podatkom o rabi in citiranju znanstvenih publikacij

Kot rešitev za zagate tradicionalnih mehanizmov delovanja znanosti Priem, Taraborelli, Groth in Neylon predlagajo, da se v presojo znanstvenega vpliva vključi altmetrike, ki zajemajo:

  • deponiranje surovih raziskovalnih podatkov, kode in protokolov v odprto dostopne repozitorije (Mendeley, Zotero),
  • deljenje povezav na znanstvene publikacije preko blogov, družabnih omrežij in spletne strani CiteULike,
  • shranjevanje povezav na znanstvene publikacije med zaznamke v brskalniku,
  • pogovore o znanstvenih publikacijah na družabnih omrežjih v obliki “nanopublikacij”, kjer je enota citiranja argument ali odlomek iz publikacije, ne pa celotna publikacija.

štirje načini za merjenje znanstvenega vpliva

Štirje načini za merjenje znanstvenega vpliva (vir: altmetrics: a manifesto, CC BY-SA)

Razvoj in raba altmetrik

Že leta 2008 je Journal of Medical Internet Research začel s sistematčnim zbiranjem podatkov o deljenju svojih člankov na omrežju Twitter. Leta 2009 mu je sledila Public Library of Science (PLOS), ki je za vse svoje publikacije ponudila t.i. metrike na nivoju člankov (article-level metrics). Od objave Manifesta o altmetrikah dalje je ideja zaživela v obliki različnih podjetij in neprofitnih organizacij, ki se ukvarjajo z izračunavanjem altmetrik, kot so Plum Analytics, Altmetric in Impactstory. Dandanes informacije o altmetrikah zagotavljajo tudi nekateri znanstveni založniki, med drugim BioMed Central, Frontiers, Nature Publishing Group in Elsevier.

Zanimanje za altmetrike so že začeli kazati znanstveni financerji; obstajajo primeri, ko so bili raziskovalci na projektnih razpisih uspešni prav zato, ker so v projektno prijavo vključili podatke o altmetrikah. Od leta 2016 so k znanstvenim bibliografijam v sistemu SICRIS vključeni tudi podatki o altmetrikah Almetric in PlumX.

Ključne altmetrike v letu 2019

Trenutno so na področju altmetrik glavni igralci:

1) PlumX (Plum Analytics)

Plum Analytics je ameriško podjetje, ustanovljeno leta 2012, ki ga je leta 2017 prevzel Elsevier. Njihova altmetrika, PlumX, meri, kako ljudje na spletu prihajajo v stik z vsemi vrstami znanstvenih publikacij (člankov, konferenčnih prispevkov, poglavij v knjigah itd.), skupno s kar 67 tipi dokumentov. Altmetrika je sestavljena iz petih kategorij:

  • citati – vključuje tako tradicionalne indekse citiranosti (Scopus) kot citate, ki odražajo vpliv na družbo, npr. v kliničnih in uradnih dokumentih;
  • uporaba – signali, ali kdorkoli bere znanstvene publikacije oziroma uporablja raziskovalne izsledkena druge načine;
  • zajemi – kažejo, da se nekdo želi vrniti k publikaciji (npr. z dodajanjem povezave med zaznamke v brskalniku) in so eden glavnih indikatorjev bodočih citatov;
  • omembe – pojavljanje v novicah ali na znanstvenih blogih, ki kaže, da so ljudje resnično v stiku z raziskovalnimi izsledki;
  • družabna omrežja – ta kategorija vključuje čivke na Twitterju, všečke na Facebooku ipd., ki se nanašajo na raziskovalne izsledke ter kažejo družbeno pozornost in kakovost promocije neke raziskovalne publikacije.

PlumX trenutno pokriva 52,6 milijona znanstvenih dokumentov ter je zaznal že 9,4 milijona posamičnih interakcij s temi dokumenti.

2) Altmetric (Altmetric LLC / Digital Science)

Altmetric LLC je britansko podjetje, del skupine Digital Science, ustanovljeno leta 2011. Razvija istoimensko metriko, Altmetric, ki tako kot ostale altmetrike meri, kako ljudje po svetu uporabljajo raziskovalne izsledke in koliko o njih razpravljajo.

V izračun Altmetric so vključeni podatki iz:

  • podatkovnih baz o citatih (Web of Science),
  • javnopolitičnih dokumentov,
  • več kot 2000 množičnih medijev (seznam),
  • spletnega urejevalnika znanstvenih referenc Mendeley,
  • platform za recenzijske postopke po objavi znanstvenih publikacij (PubPeer, Publons),
  • angleške različice Wikipedie,
  • Open Syllabus Project, ki vključuje učne programe več kot 4000 izobraževalnih institutcij po svetu,
  • baze IFI CLAIMS, ki vključuje patente devetih mednarodnih patentnih uradov,
  • interne baze več kot 9000 akademskih in neakademskih blogov,
  • ekspertnih priporočil F1000Prime,
  • družabnih omrežij (Facebook, Twitter, LinkedIn, Sin Weibo, Pinterest),
  • drugih spletnih strani in forumov (YouTube, Reddit, Stack Overflow).

Altmetric trenutno pokriva več kot 9 milijonov znanstvenih dokumentov, za katere je zaznal več kot 60 milijonov omemb.

3) Article-Level Metrics (PLOS)

Public Library of Science od leta 2009 dalje zagotavlja Article-Level Metrics za vse svoje članke (trenutno več kot 165.000). Tako kot ostale altmetrike tudi Article-Level Metrics predstavlja sintezo akademskih in socialnih metrik ter spremlja razvoj vpliva znanstvenih publikacij skozi čas. PLOS v svojo altmetriko vključuje:

  • oglede dokumentov na spletnih straneh PLOS Journals (HTML, PDF, XML) in PubMed Central (HTML, PDF),
  • shranjene reference na spletnih straneh CiteULike in Mendeley,
  • citate v bazah CrossRef, Datacite, Europe PMC, PubMed Central, Scopus in Web of Science,
  • priporočila na F1000 Prime,
  • razprave na spletnih straneh in družabnih omrežjih PLOS Comments, Facebook, Reddit, Twitter in Wikipedia.

Public Library of Science poleg tega ponuja storitev PLOS ALM Reports, ki omogoča povzetek in vizualizacijo metrik za poljubni nabor 500 PLOS-ovih člankov. Poročilo je mogoče tudi prenesti in shraniti na osebni računalnik.

4) Impactstory Profiles (Impactstory)

Impactstory je neprofitna organizacija, ki se zavzema za bolj odprte, dostopne in uporabne akademske raziskave. Ustvarjajo in razvijajo več brezplačnih storitev, natančneje Impactstory Profiles, Unpaywall, oaDOI in Depsy.

V izdelavo sistema Impactstory Profiles so vključeni:

  • Altmetric, od koder črpajo večino podatkov o spletnem vplivu publikacij;
  • BASE, ki pomaga najti prosto dostopne različice znanstvenih člankov;
  • Mendeley, ki zagotavlja podatke o shranjevanju znanstvenih člankov v njihov urejevalnik referenc;
  • CrossRef, od koder črpajo metapodatke o člankih z DOI;
  • ORCID, ki s podatki o identiteti raziskovalcev zagotavlja hrbtenico sistema;
  • Twitter, ki ga uporabljajo kot identifikator za vpis v sistem.

Njihovo posebno altmetriko, OAscore (Open Access Score), zvišuje število člankov, ki jih raziskovalci deponirajo v odprto dostopne repozitorije, kot sta Zenodo in figshare.

Altmetrike slovenskih raziskovalcev

Kako pa je z altmetrikami pri nas? Gordana Budimir na Blogu COBISS poroča, da je služba Evropske komisije za raziskave in inovacije v okviru projekta Horizon 2020 Open Science: Altmetrics and Rewards analizirala altmetrične podatke slovenskih raziskovalcev v letu 2017. Rezultati so bili sledeči:

Rezultati analize kažejo, da je 91 % slovenskih raziskovalcev objavilo 63 % publikacij z vsaj enim zabeleženim dogodkom v vsaj enem od agregatorjev, od teh jih je 90 % objavljenih po letu 2000 in 56 % v odprtem dostopu. PlumX in openscience.si pokrivata približno tretjino vseh publikacij slovenskih raziskovalcev, medtem ko Altmetric.com pokriva samo pribl. 9 % publikacij. PlumX in Altmetric.com večinoma pokrivata znanstvene članke z identifikatorjem DOI, openscience.si pa tudi knjige in druge monografske publikacije (18 %). Največ zabeleženih dogodkov v teh agregatorjih je za publikacije s področij medicine in naravoslovja (60 %), nato s področij biotehnike, družboslovja in tehnike (pribl. 16 %) in zelo malo (manj kot 2 %) s področij humanistike in interdisciplinarnih raziskav. Altmetric.com in PlumX sta se izkazala za ustreznejša agregatorja altmetričnih podatkov za medicino, naravoslovje in biotehniko, openscience.si pa za publikacije s preostalih področij. Deleži posameznih dogodkov na družbenih omrežjih, zabeleženih v Altmetric.com in PlumX, so po posameznih vedah zelo podobni, z nekaj izjemami: za medicino in naravoslovje se za malenkost razlikujejo deleži za Twitter, Facebook, bloge in Google+, za tehniko deleži za Facebooka in Google+, za družboslovje delež za novice in za humanistiko delež za Wikipedijo.

Raziskava je pokazala, da je pokritost slovenskih znanstvenih publikacij v Altmetric.com, PlumX in openscience.si dokaj visoka in bi jih zato bilo možno uporabiti kot vir podatkov za oceno določenega vpliva rezultatov raziskav slovenskih raziskovalcev.

Grafični prikaz rezultatov poročila Evropske komisije si lahko ogledate spodaj.

altmetrike slovenskih raziskovalcev v letu 2017

Altmetrike slovenskih raziskovalcev v letu 2017. Vir: Blog COBISS (Gordana Budimir, 28. 12. 2018)

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.