Akademsko lektoriranje

Ker sodelujem tudi s tujimi strankami, so moje storitve in cene prilagojene mednarodni ravni. V Sloveniji razlika med urednikom in lektorjem ni tako zelo opazna, saj lektor popravlja tudi estetske (slogovne) ali vsebinske napake v besedilu, ne pa samo slovničnih (vir). V angleško govorečih državah nasprotno poznajo najmanj tri ravni lektoriranja oziroma urejanja, ki obsegajo različno intenzivne posege v besedilo. Akademsko lektoriranje poleg znanja jezika namreč zahteva celostno poznavanje procesa akademskega publiciranja ter akademskih običajev. V tujini ima večina akademskih lektorjev doktorat znanosti in se specializira za področja, na katerih imajo dovolj temeljnega znanja.

V skladu s tem lektoriram samo besedila s področij ved o življenju, medicine, farmacije, kemije in ved o materialih.

Kot dodatno storitev lahko članek optimiziram za čim boljšo uvrstitev na seznamu zadetkov v Google Učenjaku (preberite več …).

1. Lektoriranje v ožjem pomenu besede (proofreading)

proofreading

Lektoriranje v ožjem pomenu besede se osredotoča samo na slovnično, pravopisno in oblikovno raven besedila. V besedilu odpravimo:

  • slovnične napake (npr. nepravilno skladnjo in rabo časov);
  • nepravilno rabo besed (npr. there/their/they’re);
  • nepravilno rabo ločil;
  • nepravilno črkovanje in tipkarske napake;
  • nekonsistentno formatiranje besedila (vrsta in velikost pisave, ločevanje odstavkov, poravnava besedila, številčenje poglavij …).

2. Lektoriranje v širišem pomenu besede

2a) Vsebinsko lektoriranje (copyediting, line editing)

copyediting

Ta raven lektoriranja poleg vsega, kar obsega proofreading, izboljša tudi slog in razumljivost besedila ter preveri točnost podatkov. Lektor:

  • zagotovi, da stavki tečejo gladko in v logičnem zaporedju;
  • odpravi gostobesednost (npr. due to the fact that = because) in odvečnosti (npr. ocular disease of the eye);
  • preoblikuje žargon in zamotane stavke v jasen in jedrnat jezik;
  • preveri, ali besedilo vsebuje vse navedene slike in tabele ter ali so te pravilno opisane in citirane;
  • preveri citiranje referenc, tako v besedilu kot na končnem seznamu;
  • preveri ujemanje z založnikovo slogovno predlogo (v kolikor je predpisana).

Po mojih izkušnjah – tako v vlogi avtorice kot lektorice – večina akademskih besedil potrebuje to raven lektoriranja. Akademski izdelki so namreč tako kompleksni, da neodvisni bralec lahko še močno izboljša kvaliteto besedila, tudi ko avtorji ne opazijo več svojih napak.

2b) Razvojno lektoriranje oz. redigiranje (developmental editing, content editing, substantive editing, structural editing)

substantive-editing

Na tej ravni lektor preveri smiselnost besedila, predvideno uporabo, vsebino, strukturo in slog. Zagotovi, da je besedilo tudi ustrezno bralcem, ne le točno in usklajeno. Z “razvojnim” lektoriranjem oz. redigiranjem dosežemo, da:

  • vsi deli besedila tvorijo smiselno celoto;
  • si informacije sledijo v logičnem zaporedju;
  • ne manjka noben ključen podatek, hkrati pa besedilo ne vsebuje odvečnih informacij;
  • naslovi in podnaslovi ustrezajo vsebini ter služijo kot primerna orientacija po besedilu;
  • so vključene vse potrebne slike in tabele, ki pripomorejo k razumevanje besedila.

“Razvojno” lektoriranje oz. redigiranje je dvosmeren proces, saj v njem lektor tesno sodeluje z avtorjem, urejanje besedila pa poteka v več korakih. Ta raven lektoriranja se obračunava po urni postavki in ne po številu besed, saj se slednje med procesom lahko močno spreminja.