Zakaj si ne moremo privoščiti slabe znanosti

Tema tega prispevka (še) ne bodo slabe znanstvene prakse. Glede na trenutne razmere v znanosti nam ni treba narediti nič posebej spornega, da smo neuspešni. Že samo premajhna izvirnost in konkurenčnost sta dovolj, da izpademo iz igre. Znanost je namreč, če se izrazim (oprostite mi) ekonomistično, zasičen trg, o čemer se lahko prepričate, če berete … Nadaljuj z branjem Zakaj si ne moremo privoščiti slabe znanosti

Kateri program za preverjanje plagiatorstva izbrati?

Odločili ste se, da želite preveriti morebitno plagiatorstvo v svojem izdelku, pa naj bo to diplomsko oziroma magistrsko delo, doktorska disertacija, znanstveni članek ali spletna objava. Toda, kateremu programu za preverjanje plagiatorstva zaupati to nalogo, da bodo rezultati čim bolj skladni s tistimi, ki jih bodo dobili univerzitetni knjižničarji, znanstveni založniki ali avtorji spletnih vsebin? … Nadaljuj z branjem Kateri program za preverjanje plagiatorstva izbrati?

Samoarhiviranje znanstvenih publikacij (reblog & posodobitev)

V zadnjih letih se je v znanosti razvilo več pobud k čim večji odprtosti znanstvenih publikacij oz. k čim bolj odprti znanosti v splošnem. Septembra 2018 je se je tej pobudi pridružil tudi konzorcij evropskih znanstvenih financerjev, kOAlicija S, z zahtevo, da morajo biti rezultati javno financiranih raziskav po 1. januarju 2020 biti prosto dostopni. … Nadaljuj z branjem Samoarhiviranje znanstvenih publikacij (reblog & posodobitev)

Licence Creative Commons v znanosti

Creative Commons (slovensko ustvarjalna gmajna) je ameriška neprofitna organizacija, ki razvija sistem brezplačnih, standardiziranih avtorskopravnih licenc, s katerimi avtorji podelijo javnosti pravico do deljenja in uporabe njihovega ustvarjalnega dela pod pogoji, ki jih postavijo sami. Licence Creative Commons se v znanosti uveljavljajo v zvezi s članki, objavljenimi v zelenem ali zlatem odprtem dostopu. Če se … Nadaljuj z branjem Licence Creative Commons v znanosti